O vlogi delovne terapije pri samostojnem življenju starejše osebe, pa naj gre za osebo z demenco, kognitivnim upadom, po padcih v domačem okolju ali pa po prihodu iz bolnišnice smo spregovorili v Svetovalnici. Delovno terapevtko Petro Benedičič smo prosili za čimbolj konkretne nasvete o tem, kaj lahko starejši naredijo doma sami in kdaj naj se obrnejo na strokovno pomoč.
O vlogi delovne terapije pri samostojnem življenju starejše osebe, pa naj gre za osebo z demenco, kognitivnim upadom, po padcih v domačem okolju ali pa po prihodu iz bolnišnice smo spregovorili v Svetovalnici. Delovno terapevtko Petro Benedičič smo prosili za čimbolj konkretne nasvete o tem, kaj lahko starejši naredijo doma sami in kdaj naj se obrnejo na strokovno pomoč.
So nas prazniki napolnili ali izpraznili? Nekateri se tega časa vnaprej izogibajo, saj jim okrepi občutek osamljenosti in izolacije. Obojega je med starejšimi veliko. V oddaji smo skupaj iskali načine za lajšanje osamljenosti in poti do tistih, ki so daleč od središč dogajanja. Naš gost je bil frančiškan in klinični psiholog p. dr. Christian Gostečnik. Vprašanje zanj lahko pošljete na za.zivljenje@ognjisce.si
So nas prazniki napolnili ali izpraznili? Nekateri se tega časa vnaprej izogibajo, saj jim okrepi občutek osamljenosti in izolacije. Obojega je med starejšimi veliko. V oddaji smo skupaj iskali načine za lajšanje osamljenosti in poti do tistih, ki so daleč od središč dogajanja. Naš gost je bil frančiškan in klinični psiholog p. dr. Christian Gostečnik. Vprašanje zanj lahko pošljete na za.zivljenje@ognjisce.si
Dotaknili smo se nasilja nad starejšimi, o katerem se dolgo sploh ni govorilo, saj gre za sivo polje neodkritega in zamolčanega nasilja. Starejši namreč o tem, da doživljajo nasilje s strani lastnih otrok, vnukov ali pa negovalcev, zaposlenih v zdravstvu, socialnem varstvu, zelo težko spregovorijo. Ker je bil mesec oktober še posebej namenjen starejšim, smo slišali del pogovora z članico Delovne skupine za nenasilje dipl. m.s. Darinko Klemenc.
Dotaknili smo se nasilja nad starejšimi, o katerem se dolgo sploh ni govorilo, saj gre za sivo polje neodkritega in zamolčanega nasilja. Starejši namreč o tem, da doživljajo nasilje s strani lastnih otrok, vnukov ali pa negovalcev, zaposlenih v zdravstvu, socialnem varstvu, zelo težko spregovorijo. Ker je bil mesec oktober še posebej namenjen starejšim, smo slišali del pogovora z članico Delovne skupine za nenasilje dipl. m.s. Darinko Klemenc.
Naš gost je bil raziskovalec, sociolog dr. Otto Gerdina, direktor zavoda Opro, ki nam je predstavil koncept dobrega staranja in nam pojasnil tudi dojemanje starosti skozi zgodovino. Marsikaj lahko storimo sami, a marsikaj bi morali urediti tudi sistemsko, da se bomo lahko „dobro starali“. V drugem delu oddaje pa še pogovor z urednico revije Vzajemnost Jožico Dorniž, ki nam je predstavila poletno številko revije in obenem razkrila tudi nekaj vsebin septembrske.
Naš gost je bil raziskovalec, sociolog dr. Otto Gerdina, direktor zavoda Opro, ki nam je predstavil koncept dobrega staranja in nam pojasnil tudi dojemanje starosti skozi zgodovino. Marsikaj lahko storimo sami, a marsikaj bi morali urediti tudi sistemsko, da se bomo lahko „dobro starali“. V drugem delu oddaje pa še pogovor z urednico revije Vzajemnost Jožico Dorniž, ki nam je predstavila poletno številko revije in obenem razkrila tudi nekaj vsebin septembrske.
Nasilje odraslih otrok nad starši je med nami še vedno precej tabu tema, saj so oblike večkrat skrite. Poleg tega jih sami starejši večkrat ne prepoznajo ali pa si nočejo priznati, da je v tem odnosu nekaj zelo narobe. Ker nikdar ni prepozno za spremembe, smo tudi v tem prispevku prisluhnili dr. Moniki Klun, ki je asistentka na Fakulteti za varnostne vede Univerze v Mariboru. Pojasnila je, kakšne so oblike tega nasilja in kaj lahko storijo žrtve, da se ga rešijo oz. kaj lahko storijo njihovi bližnji.
Nasilje odraslih otrok nad starši je med nami še vedno precej tabu tema, saj so oblike večkrat skrite. Poleg tega jih sami starejši večkrat ne prepoznajo ali pa si nočejo priznati, da je v tem odnosu nekaj zelo narobe. Ker nikdar ni prepozno za spremembe, smo tudi v tem prispevku prisluhnili dr. Moniki Klun, ki je asistentka na Fakulteti za varnostne vede Univerze v Mariboru. Pojasnila je, kakšne so oblike tega nasilja in kaj lahko storijo žrtve, da se ga rešijo oz. kaj lahko storijo njihovi bližnji.
Tokrat smo spregovorili o skrbi za zdravje starejših. Z nami je bila družinska zdravnica Nena Kopčavar Guček.
Tokrat smo spregovorili o skrbi za zdravje starejših. Z nami je bila družinska zdravnica Nena Kopčavar Guček.
Gostja junijske oddaje je bila Štefanija Lukič Zlobec, predsednica Spominčice – Alzheimer Slovenija. Tema pogovora pa, kaj lahko sami storimo za to, da ne zbolimo za demenco oziroma, da bolezen vsaj zamaknemo. V resnici namreč nismo povsem nemočni; marsikaj je v naši moči. Redna fizična aktivnost, zdrava prehrana, kakovosten spanec, družabno življenje, ustvarjalnost in umska vadba so preventivne dejavnosti, ki so nam pri tem lahko v veliko pomoč.
Gostja junijske oddaje je bila Štefanija Lukič Zlobec, predsednica Spominčice – Alzheimer Slovenija. Tema pogovora pa, kaj lahko sami storimo za to, da ne zbolimo za demenco oziroma, da bolezen vsaj zamaknemo. V resnici namreč nismo povsem nemočni; marsikaj je v naši moči. Redna fizična aktivnost, zdrava prehrana, kakovosten spanec, družabno življenje, ustvarjalnost in umska vadba so preventivne dejavnosti, ki so nam pri tem lahko v veliko pomoč.
Tokrat smo se v oddaji dotaknili vprašanj, ki se odpirajo ob zaključevanju šolskega leta, osamljenosti in nasilja nad starejšimi. Naš gost je bil frančiškan in klinični terapevt p. dr. Christian Gostečnik, ki je odgovarjal tudi na vprašanja poslušalcev
Tokrat smo se v oddaji dotaknili vprašanj, ki se odpirajo ob zaključevanju šolskega leta, osamljenosti in nasilja nad starejšimi. Naš gost je bil frančiškan in klinični terapevt p. dr. Christian Gostečnik, ki je odgovarjal tudi na vprašanja poslušalcev
Pisatelj, dramaturg in prevajalec Alojz Rebula je do upokojitve poučeval latinščino in grščino na višjih srednjih šolah s slovenskim učnim jezikom v Trstu, v svojih delih pa se je ukvarjal predvsem z življenjem Slovencev kot narodne manjšine in z našo nacionalno problematiko, ki je povezana z moralno. Lani je minilo sto let od njegovega rojstva v Šempolaju pri Nabrežini pri Trstu. Zato so društva in ustanove, ki so včlanjene v Slovensko prosveto v Trstu, pripravili niz prireditev V Rebulovem vetru. Na njih so osvetlili Rebulovo življenje in literarno ustvarjanje, narodnostne in teološke misli in zavezanost demokratičnim vrednotam. Društvo slovenskih izobražencev in založba Mladika sta zdaj izdala zbornik esejev z naslovom V Rebulovem vetru, ki ga je uredil Ivo Jevnikar in bo danes ob 20.30 premierno predstavljen v Peterlinovi dvorani v Trstu. Za zbornik so svoja besedila prispevali ugledni avtorji: Miroslav Košuta, Milček Komelj, Marija Pirjevec, Aleš Maver, Alenka Puhar, Igor Grdina, Ignacija Fridl Jarc, Barbara Zlobec in Božo Rustja. Mladika je v jubilejnem letu posvetila pisatelju vrsto krajših zapisov že v 7. številki svoje revije, v pripravi pa je še izdaja romana Zeleno izgnanstvo v italijanskem prevodu.
Musaka iz zelja, domači rezanci, nadevani mafini, kvašeno testo, buhteljni ... so bile teme v tokratni kontaktni oddaji s sestro Nikolino.
Vedno me je zanimala zgodovina, zato na sedanjost gledam skozi očala preteklih izkušenj. Vzemimo za primer uspeh nacionalističnih gibanj in politikov v zadnjih leth. Po eni strani je jasno, da gre za odziv na probleme, ki jih je povzročila neoliberalna globalizacija. Tako je bilo že v primeru Kitjaske pred več kot sto leti, ki ni videla druge rešitve, kot da izžene vse zahodnjake in se zapre vase. V drugem desetletju preteklega stoletja je enako storila Rusija, v tretjem Italija in v četrtem Nemčija. V petem desetletju prejšnjega stoletja je bila Evropa en velik kup ruševin. Danes Američani in Evropejci gradimo zidove iz strahu pred vzhodno velesilo …
Fantje Ljubljančani, ljudske pevke Žejno s Čateža ob Savi in sestre Kopinske iz Cirkulan so lani praznovali okrogle jubileje. S krajšimi odlomki smo se v oddaji iz cikla Pevci zapojte, godci zagodte, spomnili njihovih praznovanj.